Skakalno koleno (patelarni tendinitis): vzroki, simptomi in zdravljenje
Skakalno koleno oz. patelarni tendinitis je boleče stanje, ki prizadene patelarno tetivo, ki povezuje pogačico (patelo) z golenico. Najpogosteje se pojavlja pri športnikih, ki izvajajo ponavljajoče se gibe, kot so skakanje, tek ali brcanje.
Tek, ki spada med aerobno vadbo, s svojimi prednostmi iz kardiovaskularnega vidika skrbi za optimalne vitalne znake in za funkcionalno delovanje mišično-skeletnega sistema. Kljub vsem dobrim lastnostim, pa lahko tek ob nepravilni tehniki izvajanja povzroči več škode kot koristi.
V fizioterapiji in ortopediji TERNAS tekaško koleno zdravimo celostno.
Naročite se na zdravljenje skakalnega kolena v fizioterapijo in ortopedijo TERNAS.
Pojavnost skakalnega kolena med športniki
Patelarni tendinitis je še posebej pogost pri športnikih, ki se ukvarjajo s športi, ki zahtevajo eksplozivne in ponavljajoče se gibe kolena, kot so odbojka, košarka, atletika (zlasti skoki) in nogomet. Raziskave kažejo, da se pojavnost giblje med 14 % in 20 % pri profesionalnih odbojkarjih in košarkarjih, medtem ko je pri rekreativnih športnikih nekoliko nižja, okoli 5–10 %. Moški so bolj dovzetni kot ženske, kar je lahko povezano z večjo mišično maso in višjimi obremenitvami tetive. Dejavniki tveganja vključujejo prekomerno obremenitev, neustrezno tehniko, slabo gibljivost in pomanjkanje ustreznega ogrevanja.
Zgradba patelarne tetive
Patelarna tetiva, ki jo včasih imenujejo tudi patelarni ligament, je močna, vlaknasta struktura, ki povezuje spodnji rob pogačice z golenico (tuberositas tibiae). Sestavljena je iz kolagenskih vlaken, ki zagotavljajo trdnost in elastičnost, ter manjšega deleža elastina in drugih beljakovin. Tetiva prenaša sile, ki jih ustvarja kvadriceps, na golenico, kar omogoča izteg kolena. Njena dolžina je običajno 4–6 cm, debelina pa približno 5–7 mm. Zaradi svoje vloge pri prenosu velikih sil je izpostavljena visokim mehanskim obremenitvam, kar lahko vodi v mikro poškodbe in vnetje.
Kaj je tendinitis?
Tendinitis je vnetje ali draženje tetive, ki ga pogosto spremljajo mikro poškodbe kolagenskih vlaken. V primeru patelarnega tendinitisa se bolečina običajno pojavi na spodnjem delu pogačice ali tik pod njo. Simptomi vključujejo:
- Bolečina pri skakanju, teku ali hoji po stopnicah.
- Občutljivost na dotik v predelu tetive.
- Oteklina ali zadebelitev tetive v kroničnih primerih.
- Omejena gibljivost ali občutek togosti v kolenu.
Tendinitis je pogosto posledica preobremenitve, ki vodi v ponavljajoče se mikro poškodbe. Če se stanje ne zdravi, lahko preide v tendinopatijo, kjer pride do degenerativnih sprememb v tetivi brez izrazitega vnetja.
Fizioterapevtsko zdravljenje
Fizioterapija je ključni del zdravljenja patelarnega tendinitisa, saj pomaga zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost in okrepiti tetivo. Glavne metode vključujejo:
- Manualna terapija: Nežne mobilizacije pogačice in okoliških tkiv za izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje napetosti.
- Terapevtske vaje: Postopno uvajanje ekscentričnih vaj (npr. počepi z nadzorovanim spuščanjem) za krepitev tetive in izboljšanje njene odpornosti na obremenitve.
Fizioterapevtske tehnike:
- Ultrazvok ali laserska terapija za pospeševanje celjenja tkiva.
- Elektrostimulacija za zmanjšanje bolečine in izboljšanje mišične funkcije.
- Krioterapija: Uporaba leda za zmanjšanje vnetja in bolečine po aktivnosti.
- Taping ali opornice: Patelarni trakovi ali kineziološki trakovi lahko razbremenijo tetivo med aktivnostjo.
Fizioterapevtski program običajno traja 6–12 tednov, odvisno od resnosti stanja. Pomembno je, da se izognemo prehitremu vračanju k intenzivni vadbi, saj lahko to poslabša simptome.
Kineziološko zdravljenje
Kineziološko zdravljenje se osredotoča na dolgoročno okrevanje in preprečevanje ponovitev skakalnega kolena. Vključuje prilagojene vadbene programe, ki izboljšajo moč, gibljivost in koordinacijo. Ključni elementi so:
Krepitev mišic: Osredotočenost na mišico kvadriceps, stegenske mišice in glutealne mišice za boljše ravnovesje sil na koleno. Primeri vaj:
- Počepi z lastno težo ali utežmi.
- Izpadni koraki za izboljšanje stabilnosti.
- Vaje za krepitev jedra (npr. deska) za boljšo telesno držo.
Izboljšanje gibljivosti: Raztezne vaje za mišico kvadriceps, zadnje lože in meča, da se zmanjša napetost na patelarno tetivo.
Proprioceptivni trening: Vaje na nestabilnih površinah (npr. Bosu žoga) za izboljšanje ravnotežja in stabilnosti kolena.
Funkcionalni trening: Simulacija športnih gibov (npr. skoki, sprinti) v nadzorovanem okolju, da se športnik postopoma vrne k polni aktivnosti.
Preventiva: Učenje pravilne tehnike skakanja in pristajanja ter ustrezno ogrevanje pred vadbo.
Kineziološki program je prilagojen posameznikovemu športu in stopnji pripravljenosti. Redna vadba lahko zmanjša tveganje za ponovitev za do 80 %, če se izvaja dosledno.
Zaključek
Patelarni tendinitis ali skakalno koleno je pogosta težava pri športnikih, ki zahteva celovit pristop k zdravljenju. Zgodnje prepoznavanje simptomov, pravilna fizioterapija in kineziološka obravnava lahko znatno skrajšajo čas okrevanja in preprečijo kronične težave. Športniki morajo biti potrpežljivi in dosledni pri izvajanju vaj ter upoštevati navodila strokovnjakov, da se varno vrnejo k svojim aktivnostim.
VIRI IN LITERATURA:
- Cook, J. L., & Purdam, C. R. (2009). Is tendon pathology a continuum? A pathology model to explain the clinical presentation of load-induced tendinopathy. British Journal of Sports Medicine, 43(6), 409–416.
https://doi.org/10.1136/bjsm.2008.051193 - Visnes, H., & Bahr, R. (2007). The evolution of eccentric training as treatment for patellar tendinopathy (jumper’s knee): A critical review of exercise programmes. British Journal of Sports Medicine, 41(4), 217–223.
https://doi.org/10.1136/bjsm.2006.032417 - Theodorou, A., Komnos, G., & Hantes, M. (2023). Patellar tendinopathy: An overview of prevalence, risk factors, screening, diagnosis, treatment and prevention. Archives of Orthopaedic and Trauma Surgery, 143(11), 6695–6705.
https://doi.org/10.1007/s00402-023-04998-5 - Bosco, F., Giai Via, R., Giustra, F., Ghirri, A., Cacciola, G., & Massè, A. (2024). Platelet-rich plasma for jumper’s knee: A comprehensive review of efficacy, protocols, and future directions. European Journal of Orthopaedic Surgery & Traumatology, 34(1), 91–96. https://doi.org/10.1007/s00590-023-03713-9
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na želeni termin. V prvem koraku izberete storitev, v naslednjem pa izberete datum in uro. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.