Tekaško koleno – sindrom iliotibialnega trakta

Tekaško koleno

Tekaško koleno, znano tudi kot sindrom iliotibialnega trakta (ITBS), je pogosta preobremenitvena poškodba, ki prizadene predvsem tekače, kolesarje in druge športnike, katerih aktivnosti vključujejo ponavljajoče se upogibanje in iztegovanje kolena. Iliotibialni trakt je močna vlaknasta vez, ki poteka po zunanji strani stegna, od medenice do golenice, in pomaga stabilizirati kolenski sklep med gibanjem. Ko se ta struktura preobremeni ali vname, nastane bolečina, ki jo imenujemo tekaško koleno.

Tek, ki spada med aerobno vadbo, s svojimi prednostmi iz kardiovaskularnega vidika skrbi za optimalne vitalne znake in za funkcionalno delovanje mišično-skeletnega sistema. Kljub vsem dobrim lastnostim, pa lahko tek ob nepravilni tehniki izvajanja povzroči več škode kot koristi. 

V fizioterapiji in ortopediji TERNAS tekaško koleno zdravimo celostno. 

Naročite se na zdravljenje tekaškega kolena v fizioterapijo in ortopedijo TERNAS.

Naroči se

Anatomija iliotibialnega trakta

Iliotibialni trak je debela vlaknasta vez, ki poteka po zunanji strani stegna, od kolka do golenice. Povezuje mišice gluteus maximus in tensor fasciae latae (TFL) na kolku z zunanjim delom kolena, kjer se pritrdi tik pod kolenskim sklepom, na lateralni epikondil stegnenice. ITB pomaga stabilizirati koleno med gibanjem, še posebej pri teku ali hoji, saj preprečuje prekomerno notranje obračanje stegna in golenice.

Pri tekaškem kolenu pride do draženja ali vnetja ITB, pogosto na mestu, kjer drsi čez kostni izrastek na zunanjem delu kolena (lateralni epikondil). To trenje povzroča bolečino, ki se običajno poslabša med aktivnostjo, kot je tek.

Zakaj nastane tekaško koleno?

Vzroki za nastanek tekaškega kolena so pogosto povezani s kombinacijo biomehanskih dejavnikov in preobremenitve. Med najpogostejše razloge spadajo:

  • Nepravilna tehnika teka: Pretirana pronacija stopala (zvračanje navznoter) ali valgus položaj kolena (noge v obliki X) lahko povečata obremenitev iliotibialnega trakta.
  • Preobremenitev: Nenadno povečanje intenzivnosti ali obsega treninga, kot je tek na daljše razdalje ali po razgibanem terenu, lahko povzroči draženje.
  • Šibkost mišic: Slabe ali neuravnotežene mišice kolka, kot je gluteus medius, lahko prispevajo k nepravilnemu gibanju in povečanemu stresu na traktu.
  • Neustrezna obutev: Obrabljeni ali neprimerni tekaški copati brez zadostnega blaženja povečajo tveganje.
  • Trda podlaga: Tek po betonu ali neravnih površinah lahko dodatno obremeni strukture noge.

Kako pogosto se pojavlja?

Tekaško koleno velja za eno najpogostejših tekaških poškodb. Po ocenah se z njim sreča od 5 do 14 % tekačev, še posebej tistih, ki tečejo na dolge proge. Pogostejše je pri ženskah zaradi širših bokov, kar poveča kot med stegnenico in kolenom, ter pri mlajših športnikih, ki nenadoma povečajo obseg aktivnosti. Poleg tekačev so ogroženi tudi kolesarji, smučarji in košarkarji.

Simptomi tekaškega kolena

Glavni znak tekaškega kolena je bolečina na zunanji strani kolena, ki se običajno pojavi med ali po aktivnosti. Drugi simptomi vključujejo:

  • Ostra ali pekoča bolečina, ki se stopnjuje pri upogibu kolena na približno 30 stopinj.
  • Občutljivost na dotik v predelu zunanjega epikondila stegnenice.
  • Občasno otekanje ali krepitacije (pokanje) v kolenu.
  • Bolečina se pogosto poslabša pri teku navzdol ali po daljšem obdobju aktivnosti.

Naročite se na zdravljenje tekaškega kolena v fizioterapijo in ortopedijo TERNAS.

Naroči se

Celostno zdravljenje tekaškega kolena v fizioterapiji in ortopediji TERNAS

Zdravljenje tekaškega kolena zahteva celovit pristop, ki vključuje zmanjšanje vnetja, odpravo vzrokov in preprečevanje ponovitev. Ključni koraki so:

  • Počitek: Prvi korak je zmanjšanje ali začasna prekinitev aktivnosti, ki povzroča bolečino, kot je tek ali kolesarjenje.
  • Hlajenje: Uporaba ledu na prizadetem območju pomaga zmanjšati vnetje in bolečino.
  • Protivnetna terapija: V akutni fazi lahko fizioterapevti uporabijo tehnike, kot so laser ali Tecar terapija, za lajšanje simptomov.
  • Raztezanje in krepitev: Po umiritvi akutne bolečine je treba okrepiti mišice kolka in stegna ter raztegniti iliotibialni trakt.
  • Prilagoditev treninga: Postopno vračanje k aktivnosti z manjšim obsegom in izbiro ravnih površin.

Fizioterapija in kineziologija

Fizioterapija igra ključno vlogo pri rehabilitaciji tekaškega kolena. Fizioterapevt oceni biomehaniko gibanja in izvede manualne tehnike za sprostitev napetosti v iliotibialnem traktu. Pogosto se uporabljajo raztezne vaje, kot je manualna terapija mišice Tensor fasciae latae, in masaža z valjčkom za izboljšanje prožnosti. Kineziologija dopolnjuje proces z vajami za krepitev glutealnih mišic in izboljšanje stabilnosti kolena. Individualno prilagojen program pomaga odpraviti šibkosti, ki so prispevale k poškodbi.

TECAR terapija in laser terapija sta dve kakovostni terapevtski možnosti zdravljenja tekaškega kolena. TECAR terapija je termična terapija, ki globoko prenaša energijo do poškodovanega območja, zmanjšuje bolečino ter spodbuja vensko in limfno drenažo. Pomaga tudi pri vnetjih kit, burz, bolečinah mehkih tkiv ter poškodbah sklepov, kosti in mišic. 

LASER terapija uporablja ojačan laserski žarek za pospeševanje metabolnih procesov in procesov celjenja mehkih tkiv. Svetloba prodre skozi tkiva in ima biološke in fiziološke učinke.

Ortopedski pregled

Ortopedski pregled za tekaško koleno (sindrom iliotibialnega traku, ITBS) je strukturiran postopek, ki ga ortoped opravi, da potrdi diagnozo, oceni resnost stanja in izključi druge možne vzroke bolečine v kolenu. Spodaj je podroben opis, kako poteka tak pregled, prilagojen za ITBS:

  1. Anamneza (pogovor z pacientom):

Ortoped začne z razgovorom, da zbere podatke o simptomih:

  • Narava bolečine: Kje točno je bolečina (običajno zunanji del kolena), kako močna je, kdaj se pojavi (npr. med tekom, po določeni razdalji) in ali je ostra, pekoča ali topa.
  • Začetek in potek: Kdaj so se težave začele, ali so se poslabšale, ali je bil kakšen sprožilec (npr. povečanje obsega treninga).
  • Dejavniki tveganja: Tekaške navade (razdalja, pogostost, površina teka), vrsta obutve, spremembe v treningu ali zgodovina poškodb.
  • Druge težave: Bolečine v kolku, stopalu ali križu, ki bi lahko kazale na povezane biomehanske težave.
  • Vpliv na aktivnosti: Ali bolečina omejuje tek, hojo po stopnicah ali druge gibe, in ali popusti v mirovanju.
  1. Fizični pregled:

Ortoped opravi temeljit pregled, ki vključuje več korakov, specifičnih za tekaško koleno in diferencialno diagnozo:

  • Opazovanje: Pacienta opazujejo med hojo ali stojo, da preverijo poravnavo nog (npr. genu varus/valgus, prekomerna pronacija stopala).
    Preverijo se morebitne asimetrije v drži, šepanje ali nepravilnosti v gibanju.
    Pri tekaškem kolenu pogosto opazijo rahlo nagnjenost k notranjemu obračanju stopala ali stegna med hojo.
  • Palpacija: Ortoped otipa zunanji del kolena, zlasti območje lateralnega epikondila stegnenice, kjer se ITB drsi čez kost.
    Občutljivost ali blago otekanje na tem mestu kažeta na draženje iliotibialnega trakta.
    Palpirajo tudi potek iliotibialnega trakta od kolka do kolena, da preverijo napetost ali vozličaste spremembe.
  • Preverjanje gibljivosti in moči: Ocenijo gibljivost kolena (upogibanje in iztezanje) ter kolka (rotacija, abdukcija).
    Preverijo moč kolčnih mišic, zlasti mišice gluteus medius in tensor fasciae latae, saj je šibkost teh mišic pogosto povezana s tekaškim kolenom.
    Ocenijo prožnost iliotibialnega trakta, mišice kvadricepsa in zadnjih stegenskih mišic, saj je togost iliotibialnega trakta značilna za tekaško koleno.

Vračanje v šport


Vračanje v šport po tekaškem kolenu zahteva potrpežljivost in postopnost. Strokovnjaki priporočajo, da se aktivnost nadaljuje šele, ko bolečina popolnoma izgine vsaj 14 dni po zaključku rehabilitacije. Pred polnim obsegom treninga je treba:

  • Preizkusiti gibljivost in moč mišic (npr. z Noblovim testom, ki mora biti negativen).
  • Začeti s tekom na ravni podlagi vsak drugi dan, postopoma povečevati razdaljo.
  • Izogibati se teku navzdol ali po neravnem terenu, dokler koleno ni povsem stabilno.

Za tekače je ključno tudi prilagajanje tehnike teka in izbira ustrezne obutve, za kolesarje pa znižanje višine sedeža, da se zmanjša stres na iliotibialni trakt. S pravilnim pristopom se večina športnikov vrne k polni aktivnosti v 6 do 12 tednih, pri čemer je preventiva – redno raztezanje in krepitev – bistvena za preprečevanje ponovitev.

Tekaško koleno je lahko nadležna poškodba, a z zgodnjo prepoznavo simptomov in celostno obravnavo je mogoče hitro in uspešno okrevanje. Posvet s fizioterapevtom ali kineziologom je priporočljiv za optimalen izid.

Rezerviraj svoj termin.

Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na želeni termin. V prvem koraku izberete storitev, v naslednjem pa izberete datum in uro. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.

Rezerviraj