Bolečina v križu: Vzroki, simptomi in možnosti zdravljenja
Bolečina v križu velja za eno najpogostejših težav mišično-skeletnega sistema v sodobni družbi. Pojavlja se v ledvenem (spodnjem) delu hrbtenice in lahko močno vpliva na kvaliteto življenja, saj pogosto omejuje delovno in vsakdanjo dejavnost. V nadaljevanju vam predstavljamo glavne razloge za pojav bolečine v križu, dejavnike tveganja, simptome in možnosti za lajšanje ter odpravo bolečin.
Splošno o bolečini v križu in prevalenca
Bolečina v križu se lahko pojavi nenadno ali postopoma. V kolikor akutna bolečina (običajno traja do 12 tednov) ne izzveni oziroma ni ustrezno obravnavana, lahko preide v kronično obliko, ki traja dlje kot 12 tednov. Statistični podatki kažejo, da:
- Bolečina v križu navadno izzveni v 2–3 tednih.
- Približno 23 % akutnih bolečin preide v kronično fazo.
Ker se sodobni način življenja pogosto vrti okoli sedenja in nizke telesne aktivnosti, se število primerov bolečine v križu še povečuje.
Vzroki za nastanek bolečin v križu
Če se bolečina v križu razvije zaradi točno določene patologije v hrbtenici, govorimo o specfični bolečini. V primeru, da se bolečina pojavi brez natačnega vzroka, pa govorimo o nespecifični bolečini.
Specifična bolečina v križu:
- Mišična bolečina
- Fraktura vretenca
- Hernija ali protruzija diska
- Spondiloliza ali spondilolisteza
- Stenoza
- Artritis
- Tumor
Nespecifična bolečina v križu:
- Dolgotrajno sedenje
- Mišično neravnovesje
- Stres
- Fizična neaktivnost
- Menstruacija
- Neustrezna biomehanika medenice in hrbtenice
- Šibke stabilizatorske mišice
Simptomi bolečine v križu:
Bolečina v križu se kaže z najrazličnejšimi simptomi. Zanjo je značilno, da se lahko pojavi nenadno, na primer pri določenem gibu, ali postopoma. Lahko se pojavlja občasno ali pa vstraja ves časa. Lahko je lokalizirana na točno določenem mestu, ali pa seva proti zadnjici ali po zadnji strani noge. Ostali simptomi vključujejo togost, na primer težave pri obračanju, vstajanju ali sklanjanju, spremembo drže, ki jo posameznik prevzame v taki obliki, da mu pri dnevnih opravilih ne povzroča bolečine in mišične spazme, kar pomeni, da se ob poškodbi mišice kot obrambni mehanizem nenadzorovano zakrčijo.
Dejavniki tveganja za nastanek bolečin v križu
- Starost: posamezniki starejši od 30 let
- Telesna teža: posamezniki z indeksom telesne mase (BMI) višjim od 25
- Življenjski slog: kajenje, uživanje alkohola in nizka telesna aktivnost
- Poklic in hobiji: aktivnosti, ki vključujejo veliko dvigovanja težkih predmetov ali pogosto sklanjanje
Akutna bolečina
Akutna bolečina v križu je opredeljena kot bolečina, ki traja manj kot 12 tednov. Običajno nastane kot posledica nenadnega giba, prekomerne obremenitve ali zaradi nepravilnega dvigovanja težkih bremen. V takih primerih lahko pride do poškodbe mišic in ligamentov, ki se nato odraža kot bolečina v križu. Poleg tega pa pojav akutne bolečine lahko povzroči tudi vnetje sklepov, na primer sakroiliakalnega sklepa. Kot bolečina v križu se lahko odražajo tudi bolezni notranjih organov, na primer ledvic, črevesja ali reproduktivnih organov, pri čemer ne opazimo značilnega mehanizma poškodbe, torej nenadnega giba, preobremenitve ali nepravilnega dvigovanja težkih bremen.
Kronična bolečina
Akutna bolečina se lahko razvije v kronično, če je ustrezno ne obravnavamo dovolj hitro. Kronična bolečine je torej bolečina, ki traja več kot 12 tednov in je lahko nadaljevanje akutne bolečine ali pa nastane zaradi drugih vzrokov. Mednje štejemo na primer degenerativne spremembe medvretenčnih diskov in hrbteničnih sklepov.
Drugi razlog je hernija diska, ki pa jo poleg lokalne bolečine običajno spremljajo tudi nevrološki simptomi, na primer mravljinčenje v nogah. Naslednji stanji, ki lahko povzročita bolečino v križu sta spondiloza, degenerativna bolezen hrbtenice, ki vključuje obrabo kosti in hrustanca v hrbteničnih sklepih in artritis, vnetje sklepov, ki se lahko pojavi tudi v hrbtenici v obliki ankilizirajočega spondilitisa, psoriatičnega artritisa ali revmatoidnega artritisa.
Spregledati pa ne smemo niti slabe telesne drže, predvsem sedeč način življenja, sedeče delo ali delo, ki zahteva veliko prisilne drže, nelagodno vplivajo na bolečino v križu. V povezavi s slabo telesno držo pa je pomembno omeniti tudi mišično neravnovesje, ki se pojavi kot posledica ali vzrok za slabo telesno držo in prav tako vpliva na kronično bolečino v križu.
Uporaba analgetikov
Bolečina v križu je kompleksen simptom, za katerega obstaja mnogo različnih vzrokov. Analgetiki so pogosto prva izbira pri zmanjševanju bolečine, vendar lahko postanejo problematični, saj zakrijejo in ne rešujejo osnovnega problema, zaradi katerega se je razvila bolečina v križu. Poleg tega ima dolgotrajna uporaba analgetikov lahko dolgoročne negativne učinke na prebavila, jetra in ledvice.
Celostni pristop k zdravljenju bolečine v križu
Vsako celostno zdravljenje se prične z diagnostičnim pregledom. Uvodni pogovor vključuje anamnezo, pri čemer fizioterapevt dobi podatke o zgodovini bolezni, času trajanja težav, morebitni družinski zgodovini bolezni, drugih prisotnih boleznih, zdravilih in podobno. Poleg tega uporabi še VAS lestvico za subjektivno oceno intenzitete bolečine. Temu sledi fizični pregled z inspekcijo in palpacijo, pri čemer terapevt dobi informacije o morebitni atrofiji ali napetosti mišic, vnetju, oteklini in podobno. Nato izvede meritve gibljivosti hrbtenice in meritve mišične moči. Nazadnje in po potrebi fizioterapevt izvede še specialne ortopedske in nevrološke teste, ki so usmerjeni v testiranje točno določenih anatomskih struktur. Po potrebi se izvede še diagnostično slikanje, rentgen ali magnetna resonanca.
Dolgotrajno rešitev za zmanjšanje bolečine v križu predstavlja celostni pristop, ki poleg akutnega zmanjšanja bolečine vključuje tudi učenje pravilnega načina dvigovanja bremen in obračanja ter povečevanje obremenilne kapacitete hrbtenice, kar dosežemo z izvajanjem specifičnih vaj. Akutna fizioterapija vključuje predvsem metode za zmanjševanje bolečine, kasneje pa je v proces rehabilitacije smiselno vključiti tudi kineziologa.