Poškodba labruma kolka: simptomi, vzroki in zdravljenje

POŠKODBA LABRUMA KOLKA

Poškodba labruma kolka je vse pogostejša diagnoza med rekreativnimi in profesionalnimi športniki ter tudi med posamezniki, ki se ne ukvarjajo z intenzivno telesno dejavnostjo. Labrum je hrustančno-vezivni obroček, ki obdaja rob sklepne ponvice (acetabuluma) kolčnega sklepa in povečuje stabilnost kolčnega sklepa, absorbira sile ter tesni sklepno špranjo. Njegova naloga je povečati stabilnost sklepa, izboljšati gibanje in pomagati pri enakomerni porazdelitvi pritiska. Kadar pride do njegove poškodbe ali raztrganine, to pogosto povzroči bolečino, mehanske simptome in zmanjšano funkcionalnost kolka.

Naročite se na zdravljenje poškodbe labruma v fizioterapijo in ortopedijo TERNAS. 

Simptomi poškodbe labruma

Simptomi s katerimi se srečujemo v fizioterapiji in ortopediji TERNAS so lahko različni in se pogosto razvijejo postopoma. Najznačilnejši znaki vključujejo:

  • globoko bolečino v dimljah ali ob zunanjem delu kolka,
  • občutek zatikanja, škripanja ali preskakovanja v sklepu,
  • občutek nestabilnosti,
  • bolečino pri daljšem sedenju ali hoji,
  • omejeno gibljivost, zlasti pri notranji rotaciji in upogibu kolka.

Simptomi se lahko poslabšajo pri telesni dejavnosti, zlasti pri gibih, ki vključujejo globok upogib ali rotacijo kolka.

Vzroki za poškodbo

Do poškodbe labruma kolka lahko pride iz več razlogov:

1. Femoroacetabularni impingement (FAI)

Najpogostejši vzrok za raztrganine labruma je FAI, pri katerem pride do nepravilnega stika med glavo stegnenice in robom kolčne ponve. Kostni izrastki (cam ali pincer deformacija) pri gibanju kolka dražijo in s časom poškodujejo labrum.

2. Travma

Neposredni udarec ali zasuk kolka (npr. pri padcu ali nesreči) lahko povzroči akutno raztrganino labruma.

3. Športna preobremenitev

Ponavljajoči gibi z veliko rotacije in obremenitve (npr. v nogometu, plesu, gimnastiki) lahko vodijo do postopne obrabe in poškodbe labruma.

4. Degenerativne spremembe

S staranjem se zmanjšuje hidriranost in elastičnost hrustanca, kar povečuje verjetnost obrabe labruma, zlasti pri prisotnosti displazije kolka ali FAI.

Kako poteka diagnostika?

Diagnoza poškodbe labruma temelji na kombinaciji kliničnega pregleda in slikovne diagnostike.

  • Med fizioterapevtskim pregledom se uporabljajo specifični testi, kot sta FADIR in FABER, ki pogosto izzovejo bolečino.
  • Za dokončno potrditev diagnoze je priporočena MR artrografija, saj ta natančno pokaže strukturo labruma in morebitne raztrganine.
  • Rentgensko slikanje (kostne nepravilnosti)  in magnetna resonanca (nepravilnosti mehkih tkiv) se prav tako uporabljata kot slikovna diagnostika za poškodbe kolka.

Fizioterapevtski pregled v fizioterapiji in ortopediji TERNAS. 

Zdravljenje poškodbe labruma

Zdravljenje je lahko konzervativno ali kirurško, odvisno od resnosti poškodbe in odziva na terapijo.

Konzervativno zdravljenje (fizioterapija)

Pri mnogih bolnikih z manjšimi raztrganinami ali brez izrazitih mehanskih simptomov se zdravljenje začne s fizioterapijo. Cilj je:

  • zmanjšati bolečino in vnetje,
  • izboljšati kontrolo nad gibanjem medenice in kolka,
  • okrepiti stabilizatorje trupa in kolka (gluteusi, globoki rotatorji),
  • izboljšati gibljivost in razbremeniti prizadeto območje.

V fizioterapiji in ortopediji TERNAS uporabljamo različne metode, podprte z raziskavami, kot so:

  • individualno prilagojene terapevtske vaje za krepitev mišic okoli kolka in trupa,
  • mobilizacije sklepa za izboljšanje obsega gibanja,
  • nevromišična kontrola za optimizacijo gibanja in zmanjšanje mehanskega stresa na labrum,
  • edukacija o pravilnem gibanju in ergonomiji za vsakodnevne aktivnosti,
  • progresivno vračanje v šport oziroma delo glede na funkcionalne cilje.

Rehabilitacija poteka individualno in postopno, z nadzorovano obremenitvijo in učenjem pravilnih gibalnih vzorcev.

Kirurško zdravljenje

Kadar konzervativni ukrepi niso uspešni ali je poškodba izrazita, je potrebna artroskopska operacija, kjer se labrum po potrebi zašije ali delno odstrani, sočasno pa se popravijo tudi kostne nepravilnosti (npr. FAI). Po operaciji sledi dolgotrajna rehabilitacija.

Simptomi poškodbe labruma

Kako lahko pomagamo v fizioterapiji Ternas?

V fizioterapiji in ortopediji Ternas vsako obravnavo izvajamo celostno in individualno. Naš cilj je povrnitev funkcije kolka brez bolečin in preprečevanje napredovanja poškodbe. Z uporabo klinično dokazanih terapevtskih metod pomagamo pri:

  • optimizaciji stabilnosti in gibljivosti kolka,
  • korekciji motoričnih vzorcev,
  • zmanjšanju vnetja in bolečine,
  • po vrnitvi v šport ali vsakodnevne aktivnosti brez tveganja za ponovitev poškodbe.

Naše izkušnje in povezovanje z ortopedskimi specialisti omogočajo hitro diagnostiko in nadzorovan potek terapije.

Preprečevanje poškodb labruma

Pomemben del obravnave je tudi preventiva, zlasti pri posameznikih z anatomsko predispozicijo ali pri aktivni populaciji.  Ključni ukrepi:

  • ciljana krepitev stabilizatorjev kolka in trupa,
  • učenje pravilne tehnike gibanja (pri športih in vadbi),
  • redni pregledi in funkcionalna ocena pri fizioterapevtu,
  • nadzorovano povečevanje obremenitev,
  • vzdrževanje gibljivosti in simetrije v medenični in ledveni regiji.

Z zgodnjim prepoznavanjem rizičnih dejavnikov in usmerjeno vadbo lahko bistveno zmanjšamo tveganje za poškodbo.

Viri
  • Kim, H. K., Park, J. Y., & Lee, W. Y. (2022). Effectiveness of nonoperative treatment in patients with acetabular labral tear: A minimum 6-month follow-up. Hip & Pelvis, 34(1), 33–38. https://doi.org/10.5371/hp.2022.34.1.33
  • Kuhns, B. D., Weber, A. E., Maak, T. G., et al. (2022). Femoroacetabular impingement and acetabular labral tears: Diagnosis and treatment. The American Journal of Sports Medicine, 50(5), 1352–1362. https://doi.org/10.1177/03635465221075482
  • Lee, J. H., Lee, D. H., Bae, B. H., & Hwang, D. S. (2019). Clinical and radiologic predictors of outcomes in non-surgical treatment of acetabular labral tears. Clinics in Orthopedic Surgery, 11(4), 407–413. https://doi.org/10.4055/cios.2019.11.4.407
  • Nepple, J. J., Philippon, M. J., & Campbell, K. J. (2014). The use of magnetic resonance arthrography to diagnose acetabular labral tears. Journal of Bone and Joint Surgery, 96(17), 1464–1471.
  • Weber, A. E., Kuhns, B. D., Maak, T. G., et al. (2022). The effect of individualized rehabilitation programs in patients with acetabular labral pathology. The American Journal of Sports Medicine. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38300815/

Rezerviraj svoj termin.

Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na želeni termin. V prvem koraku izberete storitev, v naslednjem pa izberete datum in uro. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.

Rezerviraj