Totalna endoproteza kolena

Totalna endoproteza kolena​

Na kratko o anatomiji kolena

Koleno je eden največjih in najkompleksnejših sklepov v človeškem telesu. Sestavljajo ga tri kosti: stegnenica (femur), golenica (tibia) in pogačica (patella). Med kostmi se nahajajo hrustančne površine, ki omogočajo gladko gibanje, ter meniskusa, ki delujeta kot blažilnika. Koleno stabilizirajo vezi, kot so križne in stranske vezi, ter mišice, predvsem štiriglava stegenska mišica. Sinovialna tekočina v sklepu zmanjšuje trenje in hrani hrustanec.

Kdaj je potrebna totalna endoproteza kolena?

Totalna endoproteza kolena (TEP) je kirurški poseg, pri katerem se poškodovani deli kolenskega sklepa nadomestijo z umetnimi komponentami. Potrebna je v primerih:

  • Huda artroza (osteoartritis): Obraba hrustanca povzroča bolečino, oteklino in omejeno gibljivost.
  • Revmatoidni artritis: Vnetna bolezen, ki poškoduje sklep.
  • Poškodbe: Hude poškodbe hrustanca ali vezi, ki onemogočajo normalno delovanje.
  • Druge degenerativne spremembe: Kot so posttravmatska artroza ali deformacije sklepa.

Poseg se običajno priporoča, ko konzervativne metode (fizioterapija, zdravila, injekcije) ne zadoščajo za lajšanje bolečin ali izboljšanje funkcije.

Vrste endoprotez

Totalne endoproteze kolena se razlikujejo glede na:

Material: Komponente so običajno iz kovine (kobalt-krom, titan) in polietilena visoke gostote.

Fiksacije:

  • Cementirane: Pritrjene na kost s kostnim cementom.
  • Necementirane: Površina omogoča vraščanje kosti v protezo.
  • Hibridne: Kombinacija obeh metod.

Dizajn: 

  • Totalna endoproteza: Nadomesti celoten sklep.
  • Delna endoproteza: Nadomesti le poškodovani del sklepa.

Stabilizirane ali nestabilizirane: Odvisno od ohranitve zadnje križne vezi.

Preoperativna priprava

Priprava na poseg vključuje:

  1. Zdravniška ocena: Pregled ortopeda, krvne preiskave, rentgenski posnetki in po potrebi druge diagnostične metode (npr. MRI).
  2. Fizična priprava: Krepitev mišic okoli kolena z vajami, ki jih predpiše fizioterapevt, za izboljšanje pooperativne rehabilitacije.
  3. Izobraževanje: Pacient se seznani s potekom operacije, pričakovanji in rehabilitacijo.
  4. Prilagoditev okolja: Priprava doma (odstranitev ovir, namestitev pripomočkov, kot so bergle ali hodulja).
  5. Zdravstveni ukrepi: Prekinitev jemanja določenih zdravil (npr. protivnetnih), optimizacija kroničnih stanj (sladkorna bolezen, visok krvni tlak).

Naročite se na ortopedski pregled v fizioterapijo in ortopedijo TERNAS.

Naroči se

Potek vstavitve endoproteze:

Operacija običajno poteka pod splošno ali spinalno anestezijo in traja 1–2 uri:

  1. Rez: Kirurg naredi rez nad kolenom, da dostopa do sklepa.
  2. Odstranitev poškodovanih delov: Poškodovani hrustanec in kost se odstranita s stegnenice, golenice in po potrebi pogačice.
  3. Namestitev proteze: Kovinske komponente se pritrdijo na stegnenico in golenico, mednje se vstavi plastični distančnik, ki nadomesti hrustanec. Po potrebi se nadomesti tudi pogačica.
  4. Zapiranje rane: Sklep se zapre s šivi ali sponkami, pogosto se vstavi drenažna cev za odvajanje tekočine.
  5. Preverjanje gibljivosti: Kirurg preveri pravilno delovanje proteze in obseg giba.

Postoperativna rehabilitacija in fizioterapija:

Rehabilitacija je ključna za uspešno okrevanje in običajno poteka v fazah:

Prvi teden po operaciji:

  • Nadzor bolečine: Zdravila in hladilni obkladki za zmanjšanje otekline.
  • Zgodnje gibanje: Pasivne vaje (npr. s pomočjo CPM-aparata) za preprečevanje otrdelosti.
  • Hoja z berglami: Delna obremenitev kolena pod nadzorom fizioterapevta.

2.–6. teden:

  • Krepitev mišic: Vaje za štiriglavo stegensko mišico in zadnje lože.
  • Povečanje obsega giba: Aktivne vaje za upogib in izteg kolena.
  • Postopno opuščanje bergel: Odvisno od napredka in vrste proteze.

6 teden–3. mesec:

  • Funkcionalne vaje: Hoja po stopnicah, ravnotežje, lahka aerobna vadba (npr. kolesarjenje).
  • Vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim: Odvisno od posameznikovega stanja.

Naročite se na fizioterapijo v fizioterapijo in ortopedijo TERNAS.

Naroči se

Kineziološka obravnava

Kineziološka obravnava dopolnjuje fizioterapijo in se osredotoča na:

  • Individualizirane vaje: Prilagojene pacientovemu stanju, starosti in ciljem (npr. vrnitev k športu ali osnovnim dejavnostim).
  • Propriocepcija: Vaje za izboljšanje ravnotežja in koordinacije, npr. stoja na eni nogi ali uporaba ravnotežnih blazin.
  • Funkcionalni trening: Simulacija vsakodnevnih gibov (npr. vstajanje, hoja po neravnem terenu).
  • Dolgoročno vzdrževanje: Programi za ohranjanje moči, gibljivosti in preprečevanje preobremenitve proteze.

Zaključek

Totalna endoproteza kolena je učinkovita rešitev za paciente z napredovalimi poškodbami kolenskega sklepa. Uspeh posega je odvisen od pravilne indikacije, kakovostne kirurgije in dosledne rehabilitacije. S pravilno kineziološko obravnavo in fizioterapijo lahko pacienti dosežejo znatno izboljšanje kakovosti življenja, zmanjšanje bolečin in vrnitev k aktivnemu življenjskemu slogu.

Viri

  • Morri, M., Forni, C., Ruisi, R., Giamboi, T., Giacomella, F., Donati, D. M., & Benedetti, M. G. (2018). Postoperative function recovery in patients with endoprosthetic knee replacement for bone tumour: an observational study. BMC musculoskeletal disorders, 19(1), 353. https://doi.org/10.1186/s12891-018-2280-7

  • Szilágyiné Lakatos, T., Lukács, B., & Veres-Balajti, I. (2022). Cost-Effective Healthcare in Rehabilitation: Physiotherapy for Total Endoprosthesis Surgeries from Prehabilitation to Function Restoration. International journal of environmental research and public health, 19(22), 15067. https://doi.org/10.3390/ijerph192215067

Rezerviraj svoj termin.

Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na želeni termin. V prvem koraku izberete storitev, v naslednjem pa izberete datum in uro. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.

Rezerviraj