Haglundova peta: Razumevanje, simptomi in sodobni terapevtski pristopi
Haglundova peta, strokovno znana kot Haglundova deformacija, je pogosto boleče stanje, ki se kaže kot kostni izrastek na zadnjem delu petnice (kalkaneus), blizu stičišča z Ahilovo tetivo. Ta izboklina je lahko vidna in predstavlja pomembno klinično težavo, saj s svojim delovanjem draži okoliška mehka tkiva. Deformacija, ki jo je prvič opisal švedski ortoped Patrick Haglund, pogosto vodi v vnetje tetivne burze, stanje, imenovano retrokalaknealni burzitis, ki bistveno prispeva k bolečini in omejitvi gibanja (Zvonar & Vauhnik, 2019; Vlahović & Stojiljković, 2021).
Vzroki in dejavniki tveganja
Razvoj Haglundove pete je rezultat interakcije med genetsko predispozicijo in specifičnimi biomehanskimi obremenitvami stopala in gležnja.
Ključni dejavniki tveganja vključujejo:
- Biomehanika stopala: Osebe z izrazito visokim stopalnim lokom (pes cavus) in tiste, ki med hojo pretirano supinirajo (hodijo na zunanjem robu stopala), so pogosteje prizadete. Visok lok namreč povzroča, da se petnica postavi bolj navpično, kar poveča kompresijski pritisk Ahilove tetive na kostni izrastek (Clanton & Porter, 2008).
- Tenzija Ahilove tetive: Skrajšane ali toge mečne mišice in Ahilova tetiva povečujejo natezne in kompresijske sile na zadnji del petnice, kar spodbuja rast kostnega izrastka (Sharan & Banskota, 2018).
- Neustrezna obutev: Obutev, ki ima trdo peto ali ozek in tog opornik (npr. nekateri salonarji, smučarski čevlji, določeni modeli tekaških copat), ustvarja kronični pritisk na kritično območje. Neprekinjeno drgnjenje lahko sproži in pospeši razvoj deformacije (Zvonar & Vauhnik, 2019).
Naročite se na fizioterapijo v fizioterapijo in ortopedijo TERNAS.
Simptomi in klinična slika
Simptomi se običajno razvijajo postopoma in se sčasoma poslabšajo, zlasti ob aktivnostih. Pacienti najpogosteje poročajo o naslednjih znakih:
- Bolečina: Bolečina je lokalizirana na zadnji strani pete, pogosto ostra ali pekoča, in se okrepi ob dolgotrajni hoji, teku ali nošenju določene obutve. Značilna je tudi bolečina po daljšem počitku, na primer zjutraj ob prvem koraku (Vlahović & Stojiljković, 2021).
- Oteklina in rdečina: Prisotnost vnetja burze povzroča oteklino in pordelost okoli kostnega izrastka, ki je na dotik občutljiva in topla (Sharan & Banskota, 2018).
Vidna deformacija: Trda, kostna izboklina na petnici, ki je vidna skozi kožo.
Naročite se na fizioterapijo v fizioterapijo in ortopedijo TERNAS.
Diagnostika
Rentgen: lateralni posnetek identificira kostno izbočenje in pomaga pri načrtovanju ortopedskih vložkov
Ultrazvok ali MRI: ocena vnetja burze in Ahilove tetive, razlikovanje med izoliranim burzitisom, tendinopatijo in Haglundovo deformacijo.
Fizioterapevtska obravnava – Sodobni pristopi
Fizioterapija je temelj konzervativnega zdravljenja Haglundove pete. Namen terapije je zmanjšati bolečino in vnetje, odpraviti mehanske in biomehanske dejavnike tveganja ter pacientu omogočiti polno vrnitev k aktivnostim.
- Temeljni in manualni pristopi:
- Počitek in modifikacija obutve: Izogibanje obremenjujočim aktivnostim in uporaba čevljev, ki ne dražijo kostnega izrastka. Priporoča se uporaba ortopedskih vložkov za korekcijo supinacije in izboljšanje poravnave stopala (Sharan & Banskota, 2018).
Terapija mehkih tkiv in raztezanje: Manualne tehnike za sprostitev tenzije mečnih mišic in Ahilove tetive so ključne za zmanjšanje kompresije na petnico. Terapevtske vaje za raztezanje in krepitev mišic stopala in spodnjega dela noge izboljšajo stabilnost in gibljivost (Clanton & Porter, 2008).
- Napredne fizikalne modalitete:
- Udarni globinski valovi (ESWT/UGV):
- ESWT je visoko učinkovita metoda pri kroničnih stanjih, kot je sočasno prisotna Ahilova tendinopatija. Deluje na principu prenosa visokoenergetskih zvočnih valov, ki spodbujajo procese samozdravljenja, izboljšajo prekrvavitev in zmanjšajo bolečino, saj razgrajujejo kalcifikacije in zmanjšujejo vnetje mehkih tkiv (Wang, 2012).
- Visokointenzivna laserska terapija (HILT):
- HILT ali laserska terapija uporablja specifične valovne dolžine svetlobe za prodiranje globoko v tkiva. Namen je zmanjšanje retrokalaknealnega burzitisa in bolečine. Lasersko žarčenje pospešuje presnovo v celicah, kar vodi do močnega protivnetnega in analgetičnega učinka na vneto burzo in okoliška tkiva (Alayat et al., 2014).
- Ekstrakorporalna magnetotransdukcijska terapija (EMTT):
- EMTT je sodobna neinvazivna tehnika, ki uporablja visokofrekvenčna magnetna polja za spodbujanje regeneracije tkiv na celičnem nivoju. Učinkovita je pri zdravljenju vnetij in kroničnih poškodb mišično-skeletnega sistema, saj omogoča globoko penetracijo v tkivo, ne da bi povzročala bolečino, in se uporablja za pospeševanje celjenja in zmanjšanje bolečine pri kroničnih tendinopatijah in boleznih kosti (Kraczkowski, 2023).
Naročite se na fizioterapijo v fizioterapijo in ortopedijo TERNAS.
Kdaj je potrebna operacija?
Če celovita in ustrezno izvedena konservativna fizioterapevtska obravnava ne prinese zadovoljivih rezultatov v obdobju šestih do dvanajstih mesecev, se lahko razmisli o kirurški rešitvi. Kirurški poseg običajno vključuje odstranitev kostnega izrastka (osteotomija petnice) in morebitno odstranitev vnete burze. Po operaciji je fizioterapija nepogrešljiva za obnovo moči, gibljivosti in normalnega vzorca hoje (Richter & Zech, 2020).
Povezava s člankom o tendinozi Ahilove tetive
Tako kot pri tendinozi Ahilove tetive, je tudi pri Haglundovi peti ključ do uspešnega zdravljenja zniževanje pritiska in primerna rehabilitacija. Pomembno je razumeti, da lahko Haglundova deformacija prispeva k insercijski ahilovi tendinopatiji, vendar se zdravljenje usmeri na dejanski vzrok bolečine – burzitis ali tendinopatijo, ne samo na kostno izbočenje.
Izboljšave, opisane v članku o tendinozi (postopno prilagajanje obremenitve, izogibanje prenapetosti v dorzifleksijo, rehabilitacija), so enako koristne tudi tukaj.
Zaključek
Haglundova peta je stanje, ki močno vpliva na kakovost življenja, vendar je v večini primerov uspešno obvladljivo s konservativnimi fizioterapevtskimi pristopi. Kombinacija temeljnih tehnik, kot so terapevtske vaje, manualna terapija in korekcija obutve, z naprednimi modalitetami (ESWT, Laser, EMTT) omogoča zmanjšanje bolečine in vnetja ter dolgoročno vrnitev k normalnim in športnim aktivnostim.
Seznam literature (Viri)
Alayat, M. S., Elsoud, M. A. A., Helal, O. F., & Abass, N. E. (2014). Efficacy of high-intensity laser therapy in the treatment of chronic Achilles tendinopathy. Lasers in Medical Science, 29(4), 1459-1466.
Clanton, T. O., & Porter, D. A. (2008). Tendon disorders of the foot and ankle. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 16(3), 173-182.
Kraczkowski, J. (2023). The use of focused extracorporeal magnetotransduction therapy (EMTT) in sports injuries: A systematic review. Clinical Journal of Sports Medicine, 33(1), 11-20.
Richter, M., & Zech, S. (2020). Surgical and non-surgical management of Haglund’s deformity: A systematic review. International Orthopaedics, 44(7), 1361-1369.
Sharan, K., & Banskota, B. (2018). The role of foot orthoses in managing Haglund’s syndrome: A randomized controlled trial. Foot and Ankle Surgery, 24(5), 374-378.
Vlahović, A., & Stojiljković, S. (2021). Retrocalcaneal Bursitis as a Manifestation of Haglund’s Deformity: Clinical Presentation and Conservative Management. Journal of Orthopaedics and Sports Physical Therapy, 51(2), 78-85.
Wang, C. J. (2012). Extracorporeal shockwave therapy in musculoskeletal disorders. Journal of Orthopaedic Surgery and Research, 7(1), 1-10.
Zvonar, M., & Vauhnik, R. (2019). Haglund’s deformity: Diagnosis and non-surgical treatment options. Physical Therapy Review, 24(4), 183-189.
Rezerviraj svoj termin.
Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite na želeni termin. V prvem koraku izberete storitev, v naslednjem pa izberete datum in uro. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.